 |
 |
 |
|
|
Klic v sili na 112 |
| |
 KO KLIČETE NA
ŠTEVILKO 112, OPERATERJU POVEJTE:
-
KDO
kliče
-
KAJ
se je zgodilo
-
KJE
se je zgodilo
-
KDAJ
se je zgodilo
-
KOLIKO je ponesrečencev
-
kakšne so POŠKODBE
-
kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar,
nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge
napeljave... )
-
kakšno POMOČ potrebujete.
Ne pozabite! Pri večini nesreč je čas najpomembnejši
dejavnik, zato sami takoj storite vse, kar znate in
zmorete. |
|
| |
| avtor:
Administrator
|
|
|
ARSO - Radarska slika padavin v RS |
| |
|
Vremenski radar na
Lisci pri Sevnici sproti meri padavine nad Slovenijo
in njeno bližnjo okolico. Slika prikazuje
razporeditev in jakost padavin, izmerjenih vsakih 10
minut. Čas meritve je podan v univerzalnem
koordiniranem času UTC; ustrezni uradni čas v
Sloveniji je za eno uro (pozimi) oziroma za dve uri
(poleti) večji. Jakost padavin je predstavljena s
štirimi razredi: šibka (LOW), zmerna (MED), močna (HGH)
in ekstremna (EXT) z možno točo.
Vir: ARSO |
|
| |
| avtor:
Administrator
|
|
| Znaki
za alarmiranje v republiki Sloveniji |
| |
Alarmiranje prebivalstva v Sloveniji se izvaja kot enoten
sistem javnega alarmiranja v okviru avtonomnega
informacijsko komunikacijskega sistema za vodenje in
izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Organizira ga
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje tako,
da ga je mogoče upravljati in prebivalstvo alarmirati na
lokalni, regijski ali državni ravni. Alarmiranje izvajajo
Center za obveščanje Republike Slovenije, regijski centri
za obveščanje, pristojne službe v gospodarskih družbah,
zavodih in drugih organizacijah ter gasilske organizacije
v skladu s to uredbo.
Znaki
za alarmiranje so:
Opozorilo (svarilo) na nevarnost: enoličen zvok sirene,
ki traja dve minuti;
Preplah oziroma neposredna nevarnost: zavijajoč zvok
sirene, ki traja eno minuto;
Prenehanje nevarnosti: enoličen zvok sirene, ki traja 30
sekund;
Preizkus siren: enoličen zvok sirene, ki je enak znaku za
prenehanje nevarnosti.
Uporaba
gasilskega znaka za aktiviranje gasilcev
Občina v
načrtih zaščite in reševanja oziroma načrtih obveščanja in
aktiviranja gasilskih enot lahko določi, da se aktivirajo
gasilske enote na določenih območjih z uporabo znaka za
preplah oziroma neposredno nevarnost kot gasilskega znaka
preko siren javnega alarmiranja. Tak način aktiviranja
gasilskih enot ni dovoljen v velikih mestnih središčih, na
območju večjih objektov javnega zdravstva, zdravilišč ali
letovišč. Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, na predlog Gasilske zveze Slovenije
določi po predhodnem soglasju županov, katere gasilske
enote se v skladu s tem členom lahko aktivirajo tudi z
uporabo znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost.
Aktiviranje gasilskih enot z uporabo znaka za preplah
oziroma neposredno nevarnost preko siren javnega
alarmiranja izvaja pristojni regijski center za
obveščanje, lahko pa sireno sproži tudi gasilska enota
sama za samoaktiviranje, vendar mora o tem brez odlašanja
obvestiti pristojni regijski center za obveščanje.
Regijski center za obveščanje mora takoj po uporabi znaka
za preplah oziroma neposredno nevarnost obvestiti javnost
oziroma sredstva javnega obveščanja na območju, kjer je
bil uporabljen znak za alarmiranje, o razlogih za
alarmiranje.
Vir:
Uradni list RS, št. 105/2007 z dne
19.11.2007
|
| |
| avtor: Administrator |
|
|
Poročilo o stopnji požarne ogroženosti naravnega
okolja |
| |
|
 Požari v naravi so v večini primerov posledica
posegov človeka v naravno okolje. Požarna ogroženost
naravnega okolja je odvisna od klimatskih razmer na
določenem področju in seveda od trenutnega vremena
ter razvojne stopnje rastlinstva.
Karta požarne ogroženosti po regijah. Slika je
vsak dan na voljo na spletni strani
www.arso.gov.si.
Zeleno pomeni zelo majhno, rdeče pa zelo veliko
požarno ogroženost naravnega okolja.
Največ požarov je pozno pozimi in zgodaj spomladi
(februar, marec), drugi višek pa je pozno poleti
(avgust).
Pomen posamezne stopnje ogroženosti je razložen v
spodnji tabeli.
|
OZNAKA STOPNJE |
POŽARNA OGROŽENOST
|
|
1 - zelo majhna
|
Možnost za nastanek
požara ne obstaja, verjetnost vžiga je
minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo
počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega
materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to
zgornji sloj podrasti. |
|
2 - majhna
|
Požar lahko nastane
pri stalnem ognju kot je ogenj pri kampiranju,
širjenje je počasno, na odprtem prostoru pa
srednje hitro. Ponavadi nastanejo manjši
površinski požari s slabim ognjem, v glavnem
zagori samo listje. Požar se da hitro omejiti.
|
|
3 - srednja
|
Vžigalica že lahko
povzroči požar. V gozdu je širjenje požara
srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro.
Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri
tem zgori nekaj kompaktnega organskega
materiala. Kontrola požara ni težka, požar se
pogasi s srednje velikimi napori. |
|
4 - velika
|
Vžigalica v vsakem
primeru povzroči požar. Požar se v gozdu hitro
širi. V glavnem so to vroči površinski požari,
ki ponekod zajamejo tudi krošnje dreves. V
požaru zgori veliko organskega goriva, kontrola
požara je težka, za gašenje požara je potrebno
vložiti velike napore in veliko sredstev.
|
|
5 - zelo velika
|
Vzrok za nastanek
požara je lahko že iskra, požar se pojavi takoj,
širjenje je zelo hitro. To je vroč požar, ki se
prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju.
V požaru zgori zelo veliko organskega goriva,
ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo.
Požar se razširi tudi na normalno vlažna
področja. Kontrola požara je izjemno težka, za
gašenje požara je potrebno vložiti izredno
velike napore in vsa razpoložljiva sredstva.
|
Vir:
www.arso.gov.si
|
|
| |
| avtor:
Administrator
|
|
|
| |
|
|
©
2009 Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica |
PGD BLAGOVICA
